|
Hud mraz zadnje dni v januarju je
okoval bregove Savinje, s katero upravlja RD Ljubno ob Savinji v
led, toda 24.1.2006 pa so se začele pojavljati prve resne težave pri
pretoku vode v gojitvene struge nad jezovi, saj je Savinja v
celoti zamrznila. 26.1 ob 8.00 zjutraj je bilo namreč -22°C.
Okrog 11. ure dopoldan je začel upadati pretok vode v gojitveni
Kolenčevi strugi, v kateri so mladice lipana in potočnice in iz
katere se napaja ribogojnica na Ljubnem, ter vsi trije ribniki s
postrvmi. Voda je namreč zamrznila ca 5-10 cm na debelo, led pa
brez problemov drži 100 kg človeka, nabiranje sreža pod ledom pa
je popolnoma preprečilo pretok vode.
Gospodar in predsednik RD ter trije člani
smo odšli na delo, saj je bilo potrebno razbiti led nad jezom na
vhodu v strugo ter okrog zapornic ter na jez nabiti deske, ki so
dvignile nivo vode, nato pa enako narediti še na Mlinarjevem jezu
v Okonini, sicer bi ostale na suhem oziroma v ledu mladice
lipana in potočne postrvi v gojitveni Okoninski strugi dolžine
ca. 3 kilometre. Šele okrog 5. ure popoldan
smo se vrnili v ribiški dom na toplo.
Delo je bilo "zelo prijetno", sploh ker je bila
temperatura zraka -10 do -15°C, temperatura vode pa -0,2°C.
Zanimivo je, da ponoči ni težav, saj se voda čez dan malo
"ogreje", dopoldan pa priteče tista, ki se je skozi mrzlo noč
ohladila in spet so tu težave.
Upali smo že, da je težav konec, pa so se istega dne
proti večeru spet začele pojavljati v še hujši obliki. Kljub
zdrobljenem ledu voda ni in ni hotela priteči do ribiškega doma.
Tako se je začela za gospodarja naše ribiške družine Janeza
Podkrižnika - Matica neprespana noč. Zjutraj, 26.1 pa smo ob 8.
uri zjutraj skupaj s predstavnikom NIVO-ja na jezu ugotavljali
stanje in iskali možne rešitve. Na kraj je prišel tudi lastnik
delovnega stroja, saj smo razmišljali o narivanju gramoza na
Kolenčev jez, da bi zagotovili čimveč vode v strugo. Po
podrobnem ogledu pa se je ugotovilo, da pravzaprav ni bil
problem v količini vode, ki je bila na voljo, ampak v tem, da
struga vode enostavno ni požirala naprej.
Tako ni preostalo nič drugega, kot da sva s
požrtvovalnim ribiškim čuvajem Francem Voduškom obula že od
prejšnjega dne mokre in preluknjane škornje, vzela v roke kramp
ter motorno žago in razbila led ter porezala vse veje, ki so ga
zadrževale v strugi v dolžini kakšnih 300 metrov, gospodar RD pa
se je lotil istega dela v ribogojnici in na zapornicah pri
ribniku.
Na gladini je bil led debel kakšnih 10-15, ponekod celo 20
centimetrov, pod ledeno skorjo pa se je nabral srež v širini in
dolžini celotne struge čisto do dna in preprečeval pretok vodi.
Najtežje je bilo izmetati iz vode zdrobljene ledene
plošče in srež, da ni niz vodno vnovič zajezil pretoka vode. Kljub
mrazu in ledeni vodi, ki je na koži dobesedno bolela, je akcija
uspela in okrog dvanajste ure je strugo napolnil močan curek
vode, midva pa sva se prezebla in mokra odpravila na toplo, saj
so nama oblačila zmrznila na telesu.
Za uspešno akcijo gredo pohvale gospodarju RD, Janezu
Podkrižniku – Maticu, ribiškima čuvajema Francu Vodušku in
Marjanu Rakunu, zahvala pa predsedniku RD Nikolaju Zagoženu, da
je poskrbel za toplo malico in napitke in pa kot vselej tudi za
moralno podporo.
Kot kaže in pove pogled na termometer, se temperature počasi
dvigajo, tako da srčno upamo, da ne bo vnovič prišlo do težav.
Gregor Križnik |
