|
Obročki za
cepljenke so enaki obročkom, ki jih vidimo na kvalitetnih
grafitnih palicah. Razlika je predvsem v prvem obročku
(stripping guide) nad ročajem. Na cepljenko ne sodijo moderni
obročki, izdelani iz enega kosa pločevine(na fotografiji zadnji
na desni) s trdim vložkom. Tradicionalno se za cepljenke
uporabljajo obročki tipa »Mildrum« ali »Hopkins & Holloway«,
najlepši so izdelani iz NiSilver-ja z ahatnim vložkom( na
fotografiji prvi z leve). Ahat je res lep, je pa tudi občutljiv
na udarce in slabo odporen na obrabo. Veliko bolj praktični so
obročki v celoti izdelani iz nerjaveče žice, z obročkom s trdim
vložkom.
Različne
izvedbe prvega obročka T.I. ''Stripping guide''
Obroček na špici je enak kot pri grafitkah. Pri nakupu moramo
paziti na notranji premer cevke, ki naj bo nekoliko večji kot je
mera vrha palice. Za palico s špico premera naprimer 1,70mm
uporabimo obroček z notranjim premerom 1,8 ali 1,9mm.
Obroček
za vrh palice
Ostali obročki so »kačasti«. Lahko uporabimo tudi moderne
obročke z eno »nogico«, vendar so na cepljenkah običajno
montirani tradicionalni, kačasti obročki. Kačaste obročke lahko
na zelo enostaven način izdelamo sami. Potrebujemo nerjavečo
žico, zelo primerna je žica, ki se uporablja v zobozdravstvu.
Debelina od 0,7 do 1mm je najboljša izbira. Za manjše obročke
uporabimo tanjšo, za večje pa debelejšo žico.
Orodje za izdelavo kačastih obročkov je enostavno. Dve okrogli,
kovinski plošči, z dvema izvrtinama, eno večjo in eno manjšo.
Večja izvrtina, premera 3,3.5, 4, 4.5 ali 5mm in manjša premera
od 0,8 do 1.1mm. Manjša je od večje oddaljena 2mm. V večjo
izvrtino vtaknemo »trn«, kovinsko paličico, ki je nekaj stotink
milimetra tanjša od premera izvrtine. V manjši izvrtini vtaknemo
4-5cm dolgo žico in z zasukom plošč oblikujemo kačasti obroček.
Na obliko obročka lahko vplivamo z razdaljo med ploščama. Manjša
kot je razdalja, bolj bo kačasti obroček »zaprt« in obratno pri
večji razdalji bo obroček bolj odprt, raztegnjen. S kleščami
skrajšamo nogice na pravo dolžino, s pomočjo kladiva in primerne
trde podlage( nakovalo, kovinski primež,…) nogice sploščimo. S
fino pilo in brusnim papirjem obliko nogice še malo popravimo in
obročki so pripravljeni za montažo.
Orodje
potrebno za izdelavo obročkov
Nerjaveča
žica in posebno orodje za izdelavo obročkov
Skica
ploščice za izdelavo kačastih obročkov
Žica v
orodju pripravljena za krivljenje
Ukrivljena žica v orodju
Obroček
pred krajšanjem nogic
Kačasti
obroček domače izdelave med kupljenima
Preden
začnemo z montažo moramo določiti število obročkov, ki jih bomo
pritrdili na palico. Število lahko nekoliko varira , obroček več
ali manj je stvar posameznih izdelovalcev, splošno pravilo pa
je:
Št. obročkov = dolžina palice v »čevljih« + prvi obroček
(stripping guide)
Primer: na palico dolžine sedem čevljev in pol bomo montirali
devet obročkov….7,5' + 1xSG =9obročkov. Resnici na ljubo je
rezultat računa osem obročkov in pol.. število zaokrožimo
navzgor ali navzdol,..raje navzgor.
Naslednja važna stvar je razporeditev obročkov. Ta je odvisna
predvsem od dolžine in akcije palice. Če vzamemo za primer dva
ekstremna primera: »čista« parabolična akcija, kjer se palica
upogiba do ročaja in »čista« špica« akcija, kjer palica »dela«
predvsem v zgornji tretjini. V prvem primeru bo prvi obroček nad
ročajem pritrjen sorazmerno blizu ročaja, ostali obročki pa
skoraj enakomerno proti špici. Faktor, ki določa zmanjševanje
razdalje med obročki od prvega obročka do špice je v
»paraboličnem« primeru nizek. Nasprotni primer, pri palici s
»špica« akcijo je prvi obroček zaradi sorazmerno trdega
spodnjega dela lahko pritrjen precej višje. Zaradi mehke špice
je več obročkov na zgornjem delu palice, faktor zmanjševanja
razdalje med obročki je v tem primeru precej višji kot pri
palici, ki »dela« s celotno dolžino….
Za naš primer, palica »Martha Marie«, dolžine sedem čevljev in
pol, pol parabolične akcije je primerno število obročkov devet,
razporejenih po naslednjem načrtu:
Razdalje so podane od obročka na špici(glej skico):
1. kačasti obroček = 146mm
2. = 301mm
3. = 467mm
4. = 643mm
5. = 829mm
6. = 1024mm
7. = 1230mm
8. = 1446mm
9. = 1671mm
Obročke imamo pripravljene, načrt montaže tudi,…preden pa
začnemo z montažo ne smemo pozabiti še na nekaj,…Kdor se je že
poizkusil v izdelavi-sestavi grafitnih palic zagotovo ve kaj
mislim…Kupljeni grafitni »blanki« imajo(vsaj nekateri) označeno
pozicijo na obodu palice kamor pridejo montirani obročki. Ta je
za pravilno delovanje palice zelo važna. Palica se namreč ne
upogiba popolnoma enako v vseh smereh. Pri tovarniško izdelanih
grafitnih palicah je strokovnjak določil pozicijo,….za našo
cepljenko pa takega strokovnjaka verjetno ne bo v bližini, da bi
nam pomagal… Zato si pomagamo kar sami, določitev optimalne
pozicije montaže obročkov je v bistvu prav enostavna… Spodnji,
ročajni del palice z eno roko primemo za ročaj in kovinski spoj
pod kotom (30 – 45°) prislonimo na mizo. Z drugo roko palico
upognemo. Zaradi šest kotnega preseka to ponovimo šestkrat,
vsakič palico zasukamo za eno šestino obrata. Glede na silo s
katero upogibamo palico ugotovimo v kateri poziciji nam palica
nudi največji odpor. To je optimalna pozicija, obročki pridejo
montirani na ploskev, ki gleda proti mizi. Za zgornji del
palice, špico velja podobno pravilo, le da uporabimo raje
»tehniko določanja pozicije preko kolena«. Usedemo se, palico
primemo na konceh in jo upogibamo preko noge. Ponovno iščemo v
kateri poziciji nam palica nudi največji odpor.
Določanje
pozicije obročkov na ročajnem delu
 3
Določanje
pozicije obročkov na špici
Na palici označimo mesta, kjer bodo montirani obročki. Za to
lahko uporabimo navaden svinčnik ali kakšno drugo pisalo. Na
mesta lahko prilepimo 1mm široke trakce papirnatega lepilnega
traku, ki ga po montaži odstranimo. Če smo uporabili svinčnik,
ne smemo pozabiti zradirati oznak pred lakiranjem. Na končani
palici niso prav v okras… na žalost poznam tako situacijo iz
lastne izkušnje. Ena od mojih palic ima take »okraske«…, ki niso
prav posebno lepi, predvsem pa so pokazatelj površne izdelave
palice. Pri cepljenki moramo paziti tudi na najmanjše
podrobnosti, posebno še, če jo izdelujemo za koga drugega.
Obročki so običajno na palico pritrjeni s sukancem.
Tradicionalno se za to uporablja svila, primerni pa so tudi
umetni, najlonski sukanci.
Svilene
in najlonske niti
Montaža obročka poteka na sledeč način: obroček postavimo s
sredino zavoja na oznako na palici. Eno nogico z lepilnim trakom
prilepimo na palico. Prosto nogico na palico pritrdimo z navoji
sukanca. Z nekaj navoji preko začetka sukanca začnemo z
navijanjem. Pazimo, da navijamo navoje tesno enega ob drugem.
Približno en milimeter pred koncem navijanja ob obroček položimo
zanko iz sukanca ali najlona. Nadaljujemo z navijanjem proti
koncu nogice preko zanke. Sukanec odrežemo in konec vtaknemo v
zanko. Zanko in s tem konec sukanca povlečemo pod navoji.
Ostanek sukanca odrežemo z žiletko. Lepilni trak odlepimo in na
enak način pritrdimo še drugo nogico obročka. »Vajo« ponovimo še
z ostalimi osmimi obročki.
Obroček
pritrjen na palico z lepilnim trakom
Prvi del
pritrditve obročka na palico
Obroček
pripravljen za lakiranje
Obroček na
špici lahko pustimo takega kot je - golega, ali pa ga z nekaj
navoji sukanca lepše vključimo v samo celoto palice. Nad ročajem
palice lahko pritrdimo obroček kamor zataknemo muho, ko ne
lovimo. Seveda ta obroček ni obvezen, je pa praktičen.
Različne
izvedbe obročka za zatikanje muhe
Palica ima ponavadi napis z imenom izdelovalca, dolžino,
modelom, težo vrvice in datumom izdelave. Osebno za napis
uporabljam Rotring-ove Rapidografe. Starejši muharji z izobrazbo
tehnične smeri se jih gotovo še spomnijo. Pred nastopom
računalnikov smo jih uporabljali za tehnično risanje –
tuširanje. Rapidografi se polnijo s črnilom, ki je preverjeno
obstojno vsaj nekaj desetletij. V trgovinah se dobijo tudi
druga, modernejša, predvsem pa cenejša pisala, kjer proizvajalec
zagotavlja vodoodpornost in obstojnost črnila. Osebno jih nisem
preizkusil, zato ne vem kako se napis s časom spreminja(beri:
bledi, izginja..).
Rapidografi
Če ostanemo pri Rapidografih, obstajajo različne debeline, za
nas so najbolj primerne od 0,3 do 0,5mm. Preden na palico
napišemo podatke moramo bambus na mestu, kjer bomo pisali
prelakirati z enakim lakom kot bomo kasneje zaščitili celotno
palico. To pa zato, ker bambus vpija vlago, črnilo pa vsebuje
kar nekaj tekočine in brez lakiranja bi bil rezultat pisanja
bolj »packa« kot lep napis. Pred pisanjem je priporočljivo lak
nekoliko obrusiti z brusnim papirjem grobosti #1000, da bo
črnilo lepše »prijelo«..
Napis na
palici
»ZAŠČITA PALICE«
Kot sem že prej omenil, bambus močno vpija vlago in ga moramo
zato zaščititi. Obstajata dva osnovna načina zaščite. Lakiranje
in impregnacija. V prvem primeru je bambus zaščiten samo
površinsko, v drugem pa je prepojen z zaščitnim sredstvom.
Zagovorniki lakiranih palic trdijo, da se na ta način akcija
palice ohrani nespremenjena. Impregnacija res nekoliko spremeni,
otrdi akcijo palice in poveča težo, vendar je bambus v tem
primeru bolje zaščiten kot lakiran. Zelo znane impregnirane
palice so Orvisove cepljenke. Postopek impregnacije je za
povprečnega »hobby« izdelovalca prezapleten, da bi se ga lotil
sam, zato velika večina ljubiteljskih izdelovalcev svoje palice
lakira ali pa jih zaščiti z oljem ali voskom. Zadnja dva načina
sta hitra in enostavna, vendar je po mojem mnenju zaščita prej
slaba kot dobra. Slabost je tudi v tem, da je potrebno zaščito
vsake toliko, vsakih nekaj ribolovov na novo nanesti.
Lakiranje je najbolj enostaven in v okviru možnosti povprečnega
ljubiteljskega izdelovalca najboljši način zaščite palice. Lakov
je veliko vrst, niso pa vsi primerni za naš namen. Zaradi
krhkosti se moramo izogibati lakov na »nitro« bazi. Lak za čolne
ali poliuretanski lak sta najbolj primerna za zaščito palice.
Oba sta elastična, odporna na vremenske vplive, vlago in UV
žarke. Osebno uporabljam poliuretanski lak, enokomponenten,
znamke Krautol. Lahko ga dobite v večini trgovin z barvami in
laki v Sloveniji. Skupaj z lakom kupimo tudi originalno
razredčilo.
Laki,
zaščitno olje in vosek
Kako bomo lak nanesli na palico obstaja več načinov. Potapljanje
palice v lak, brizganje in nanašanje s čopičem. Najbolj
enostaven način je »potapljanje«: v cev, ki jo na enem koncu
zamašimo, dolžine 1 – 1,5m(odvisno od dolžine palice) in premera
~50mm nalijemo razredčen lak. Palico potopimo v lak in jo zelo
počasi izvlečemo iz cevi. Hitrost mora biti res zelo počasna -
nekaj centimetrov na minuto. Tako bo lak odtekel z obročkov in
se ne bo nabiral v obliki kapljic na palici. Ko palico izvlečemo
jo moramo postaviti v vodoraven položaj in jo še 15 – 20 minut
počasi vrteti okoli osi. Po 24urah postopek ponovimo. Nanosov
laka naj bo 4-6, odvisno od tega koliko smo razredčili lak.
Bolje je lak razredčiti v razmerju 60:40(lak : razredčilo) in
palico premazati vsaj šestkrat kot jo zaščititi z nerazredčenim
lakom v enem ali dveh slojih.,
Lakiranje
palice s čopičem
Skica
lakiranja s potapljanjem palice v lak
Lakiranje z brizganjem je rezervirano bolj za »profesionalce«.
Cena aparata ni zanemarljiva, ob lakiranju gre veliko laka v
izgubo, prostor, kjer lakiramo mora imeti urejeno prezračevanje
in nenazadnje sama tehnika brizganja je dokaj zahtevna.
Lakiranje s čopičem je najcenejše, saj potrebujemo od pribora le
dober čopič. Kvaliteten, ploščat čopič širine ~10mm s finimi
dlačicami iz umetne snovi stane v trgovinah z umetniškimi
potrebščinami približno 1000sit. Tehnika lakiranja s čopičem pa
ni tako enostavna, za dober končni rezultat je potrebno kar
nekaj vaje, ki jo pri prvi palici sigurno še ne bomo osvojili v
celoti.
Sam postopek poteka po naslednjem vrstnem redu: z razredčenim
lakom najprej prelakiramo samo navoje sukanca, v 24 urah
premažemo dvakrat ali trikrat. Koliko premazov bomo dali na
navoje je odvisno od debeline sukanca. Če smo uporabili zelo
tanko svilo zadostuje že en premaz, za debelejši najlonski
sukanec pa dva ali tri. Po vsakem premazu moramo palico
postaviti na podstavek v vodoraven položaj, kjer jo še 15 – 20
minut vrtimo okoli osi.
Pri lakiranju cele palice je zelo važno, da je lak močno
razredčen. Z dolgimi potegi s čopičem, ki naj segajo od obročka
do obročka enakomerno nanesemo lak na vseh šest ploskev. Zaradi
šestkotne oblike lak zelo rad steče preko robov. Posledica tega
je neenakomeren sloj laka na ploskvi. Pri lakiranju moramo
paziti, da do tega ne pride. Po nanosu laka sledi vrtenje okoli
osi v vodoravnem položaju vsaj dvajset minut. V intervalu 24 ur
nanesemo tri do štiri premaze laka.
Ko se je zadnji premaz posušil, palico obesimo v vertikalnem
položaju, kjer jo pustimo dva do tri tedne, da se lak dokončno
posuši.
Lakirane površine podrobno pregledamo in če odkrijemo neravnosti
ali kapljice laka, ki so se zasušile ob obročkih postopamo na
naslednji način: z vodo brusnim papirjem grobosti 1000 – 1200
obrusimo neravnosti. Palico nato s polirno pasto, ki se
uporablja za poliranje laka na avtomobilskih karoserijah
spoliramo do visokega sijaja. Uporabimo različne paste, od
začetne grobe do končne fine, ki vsebuje tudi zaščitni vosek.
Polirne
paste
Palica je tako končana in pripravljena za preizkus na vodi.
Preden pa se k vodi odpravimo moramo poskrbeti še za zaščito
palice med transportom. Če smo vešči šivanja, si etui iz
bombažnega blaga lahko izdelamo sami. Etui mora biti razdeljen v
več »prekatov«, za vsak del palice posebej. To preprečuje
drgnjenje delov palice med seboj in s tem poškodovanje laka.
Zaščitno cev lahko kupimo ali pa si jo izdelamo sami iz
aluminijaste ali plastične cevi. Zelo lepe so zaščitne cevi šest
kotnega preseka izdelane iz trdega lesa. Cevi »oblečene« v usnje
sodijo v sam vrh zaščitnih cevi in so sicer res zelo lepe,
vendar na žalost zelo drage.
Zaščitne
cevi
Končana
dvodelna cepljenka
Končana
tridelna cepljenka
Za konec serije člankov o izdelavi cepljenk bi rad napisal še
nekaj priporočil, kako moramo za cepljenko skrbeti, kako jo
pravilno uporabljamo in kaj z njo ne smemo početi.
- Ko s palico ne lovimo, jo moramo hraniti v stanovanjskem
delu hiše. Sobna temperatura in vlaga okrog 50% sta za hrambo
cepljenke optimalna. Garaže ali vlažne kleti za hrambo niso
primerne.
- Palico moramo hraniti v vertikalnem položaju. Nikoli je ne
smemo za daljše obdobje pustiti prislonjeno ob steno, ker se bo
v tem primeru pod lastno težo ukrivila. Idealno je sestavljeno
palico za obroček na špici obesiti na žebelj. Ponavadi naša
stanovanja nimajo dovolj visokih stropov, zato vsak del palice
obesimo posebej.
- Etui in zaščitno cev uporabljamo samo med transportom, da bi
palico pustili za daljše obdobje v cevi ni priporočljivo.
- Preden palico sestavimo moramo preveriti, če so spoji čisti.
Zrnca mivke ali kakšne druge nesnage lahko trajno poškodujejo
spoj.
- Pri utrujanju ribe palice ne smemo držati vertikalno, tako bi
bila špica preveč obremenjena. Primeren kot držanja palice pri
utrujanju je ~45°. Tako bo »delala« cela palica in obremenitev
bo bolj enakomerno razporejena.
- Med utrujanjem večje ribe palico izmenično obračamo, nekaj
časa z obročki navzdol, nato nekaj časa z obročki navzgor,.itn…
Tako preprečimo enostransko preobremenitev palice.
- Če smo muho zapeli ob vejo ali drevo, nikakor ne smemo
poskušati »situacije« rešiti s palico. S potezanjem vrvice, ne
da bi obremenili palico rešimo muho…ali pa pretrgamo predvrvico.
- Pri razstavljanju palice ne smemo spoja torzijsko obremeniti,
ne smemo vrteti spodnjega proti zgornjemu delu. Paziti moramo
tudi, da palico razstavljamo na mestu, kjer imamo dovolj
prostora za to.
- Če na palici nimamo vgrajenega obročka za zatikanje muh,
nikakor ni priporočljivo za to uporabiti plutovinastega ročaja.
- Po končanem ribolovu palico s suho krpo prebrišemo, jo
spravimo v etui in zaščitno cev. Po prihodu domov jo takoj
vzamemo iz cevi, jo še enkrat obrišemo s suho krpo in obesimo.
Tam bo počakala do naslednjega ribolova.
- Občasno, obvezno pa po končani ribolovni sezoni palico
pregledamo. Če odkrijemo poškodbe laka, moramo ta mesta s
čopičem ponovno zaščititi. Seveda to velja za manjše poškodbe.
Če je poškodba večja, je popravilo zahtevnejše. Odstraniti je
treba obročke, s palice očistiti star lak, ponovno pritrditi
obročke in ponovno lakirati.
Cepljenka je lesena, les pa se s spreminjanjem temperature in
vlage neprestano krči in razteza,…skoraj kot živo bitje. Zato
imamo ljubitelji teh, za nekatere starinskih ribiških palic
včasih težave, ko začnemo pogovor o naši najljubši temi… o
cepljenkah govorimo skoraj kot o živih bitjih…
Želim vam Dober prijem s cepljenko v roki.
Radivoj Šavli
|
