Kako izdelati svojo cepljenko # - 8

 
Izdelava in montaža obročkov, lakiranje palice
Radivoj Šavli

Obročki za cepljenke so enaki obročkom, ki jih vidimo na kvalitetnih grafitnih palicah. Razlika je predvsem v prvem obročku (stripping guide) nad ročajem. Na cepljenko ne sodijo moderni obročki, izdelani iz enega kosa pločevine(na fotografiji zadnji na desni) s trdim vložkom. Tradicionalno se za cepljenke uporabljajo obročki tipa »Mildrum« ali »Hopkins & Holloway«, najlepši so izdelani iz NiSilver-ja z ahatnim vložkom( na fotografiji prvi z leve). Ahat je res lep, je pa tudi občutljiv na udarce in slabo odporen na obrabo. Veliko bolj praktični so obročki v celoti izdelani iz nerjaveče žice, z obročkom s trdim vložkom.

Različne izvedbe prvega obročka T.I. ''Stripping guide''


Obroček na špici je enak kot pri grafitkah. Pri nakupu moramo paziti na notranji premer cevke, ki naj bo nekoliko večji kot je mera vrha palice. Za palico s špico premera naprimer 1,70mm uporabimo obroček z notranjim premerom 1,8 ali 1,9mm.

Obroček za vrh palice



Ostali obročki so »kačasti«. Lahko uporabimo tudi moderne obročke z eno »nogico«, vendar so na cepljenkah običajno montirani tradicionalni, kačasti obročki. Kačaste obročke lahko na zelo enostaven način izdelamo sami. Potrebujemo nerjavečo žico, zelo primerna je žica, ki se uporablja v zobozdravstvu. Debelina od 0,7 do 1mm je najboljša izbira. Za manjše obročke uporabimo tanjšo, za večje pa debelejšo žico.

Orodje za izdelavo kačastih obročkov je enostavno. Dve okrogli, kovinski plošči, z dvema izvrtinama, eno večjo in eno manjšo. Večja izvrtina, premera 3,3.5, 4, 4.5 ali 5mm in manjša premera od 0,8 do 1.1mm. Manjša je od večje oddaljena 2mm. V večjo izvrtino vtaknemo »trn«, kovinsko paličico, ki je nekaj stotink milimetra tanjša od premera izvrtine. V manjši izvrtini vtaknemo 4-5cm dolgo žico in z zasukom plošč oblikujemo kačasti obroček. Na obliko obročka lahko vplivamo z razdaljo med ploščama. Manjša kot je razdalja, bolj bo kačasti obroček »zaprt« in obratno pri večji razdalji bo obroček bolj odprt, raztegnjen. S kleščami skrajšamo nogice na pravo dolžino, s pomočjo kladiva in primerne trde podlage( nakovalo, kovinski primež,…) nogice sploščimo. S fino pilo in brusnim papirjem obliko nogice še malo popravimo in obročki so pripravljeni za montažo.

Orodje potrebno za izdelavo obročkov

Nerjaveča žica in posebno orodje za izdelavo obročkov

Skica ploščice za izdelavo kačastih obročkov

Žica v orodju pripravljena za krivljenje

Ukrivljena žica v orodju

Obroček pred krajšanjem nogic

Kačasti obroček domače izdelave med kupljenima

 

Preden začnemo z montažo moramo določiti število obročkov, ki jih bomo pritrdili na palico. Število lahko nekoliko varira , obroček več ali manj je stvar posameznih izdelovalcev, splošno pravilo pa je:

Št. obročkov = dolžina palice v »čevljih« + prvi obroček (stripping guide)

Primer: na palico dolžine sedem čevljev in pol bomo montirali devet obročkov….7,5' + 1xSG =9obročkov. Resnici na ljubo je rezultat računa osem obročkov in pol.. število zaokrožimo navzgor ali navzdol,..raje navzgor.

Naslednja važna stvar je razporeditev obročkov. Ta je odvisna predvsem od dolžine in akcije palice. Če vzamemo za primer dva ekstremna primera: »čista« parabolična akcija, kjer se palica upogiba do ročaja in »čista« špica« akcija, kjer palica »dela« predvsem v zgornji tretjini. V prvem primeru bo prvi obroček nad ročajem pritrjen sorazmerno blizu ročaja, ostali obročki pa skoraj enakomerno proti špici. Faktor, ki določa zmanjševanje razdalje med obročki od prvega obročka do špice je v »paraboličnem« primeru nizek. Nasprotni primer, pri palici s »špica« akcijo je prvi obroček zaradi sorazmerno trdega spodnjega dela lahko pritrjen precej višje. Zaradi mehke špice je več obročkov na zgornjem delu palice, faktor zmanjševanja razdalje med obročki je v tem primeru precej višji kot pri palici, ki »dela« s celotno dolžino….

Za naš primer, palica »Martha Marie«, dolžine sedem čevljev in pol, pol parabolične akcije je primerno število obročkov devet, razporejenih po naslednjem načrtu:
Razdalje so podane od obročka na špici(glej skico):



1. kačasti obroček = 146mm
2. = 301mm
3. = 467mm
4. = 643mm
5. = 829mm
6. = 1024mm
7. = 1230mm
8. = 1446mm
9. = 1671mm

Obročke imamo pripravljene, načrt montaže tudi,…preden pa začnemo z montažo ne smemo pozabiti še na nekaj,…Kdor se je že poizkusil v izdelavi-sestavi grafitnih palic zagotovo ve kaj mislim…Kupljeni grafitni »blanki« imajo(vsaj nekateri) označeno pozicijo na obodu palice kamor pridejo montirani obročki. Ta je za pravilno delovanje palice zelo važna. Palica se namreč ne upogiba popolnoma enako v vseh smereh. Pri tovarniško izdelanih grafitnih palicah je strokovnjak določil pozicijo,….za našo cepljenko pa takega strokovnjaka verjetno ne bo v bližini, da bi nam pomagal… Zato si pomagamo kar sami, določitev optimalne pozicije montaže obročkov je v bistvu prav enostavna… Spodnji, ročajni del palice z eno roko primemo za ročaj in kovinski spoj pod kotom (30 – 45°) prislonimo na mizo. Z drugo roko palico upognemo. Zaradi šest kotnega preseka to ponovimo šestkrat, vsakič palico zasukamo za eno šestino obrata. Glede na silo s katero upogibamo palico ugotovimo v kateri poziciji nam palica nudi največji odpor. To je optimalna pozicija, obročki pridejo montirani na ploskev, ki gleda proti mizi. Za zgornji del palice, špico velja podobno pravilo, le da uporabimo raje »tehniko določanja pozicije preko kolena«. Usedemo se, palico primemo na konceh in jo upogibamo preko noge. Ponovno iščemo v kateri poziciji nam palica nudi največji odpor.

Določanje pozicije obročkov na ročajnem delu

3

Določanje pozicije obročkov na špici



Na palici označimo mesta, kjer bodo montirani obročki. Za to lahko uporabimo navaden svinčnik ali kakšno drugo pisalo. Na mesta lahko prilepimo 1mm široke trakce papirnatega lepilnega traku, ki ga po montaži odstranimo. Če smo uporabili svinčnik, ne smemo pozabiti zradirati oznak pred lakiranjem. Na končani palici niso prav v okras… na žalost poznam tako situacijo iz lastne izkušnje. Ena od mojih palic ima take »okraske«…, ki niso prav posebno lepi, predvsem pa so pokazatelj površne izdelave palice. Pri cepljenki moramo paziti tudi na najmanjše podrobnosti, posebno še, če jo izdelujemo za koga drugega.

Obročki so običajno na palico pritrjeni s sukancem. Tradicionalno se za to uporablja svila, primerni pa so tudi umetni, najlonski sukanci.

Svilene in najlonske niti


Montaža obročka poteka na sledeč način: obroček postavimo s sredino zavoja na oznako na palici. Eno nogico z lepilnim trakom prilepimo na palico. Prosto nogico na palico pritrdimo z navoji sukanca. Z nekaj navoji preko začetka sukanca začnemo z navijanjem. Pazimo, da navijamo navoje tesno enega ob drugem. Približno en milimeter pred koncem navijanja ob obroček položimo zanko iz sukanca ali najlona. Nadaljujemo z navijanjem proti koncu nogice preko zanke. Sukanec odrežemo in konec vtaknemo v zanko. Zanko in s tem konec sukanca povlečemo pod navoji. Ostanek sukanca odrežemo z žiletko. Lepilni trak odlepimo in na enak način pritrdimo še drugo nogico obročka. »Vajo« ponovimo še z ostalimi osmimi obročki.

Obroček pritrjen na palico z lepilnim trakom

Prvi del pritrditve obročka na palico

Obroček pripravljen za lakiranje

Obroček na špici lahko pustimo takega kot je - golega, ali pa ga z nekaj navoji sukanca lepše vključimo v samo celoto palice. Nad ročajem palice lahko pritrdimo obroček kamor zataknemo muho, ko ne lovimo. Seveda ta obroček ni obvezen, je pa praktičen.

Različne izvedbe obročka za zatikanje muhe



Palica ima ponavadi napis z imenom izdelovalca, dolžino, modelom, težo vrvice in datumom izdelave. Osebno za napis uporabljam Rotring-ove Rapidografe. Starejši muharji z izobrazbo tehnične smeri se jih gotovo še spomnijo. Pred nastopom računalnikov smo jih uporabljali za tehnično risanje – tuširanje. Rapidografi se polnijo s črnilom, ki je preverjeno obstojno vsaj nekaj desetletij. V trgovinah se dobijo tudi druga, modernejša, predvsem pa cenejša pisala, kjer proizvajalec zagotavlja vodoodpornost in obstojnost črnila. Osebno jih nisem preizkusil, zato ne vem kako se napis s časom spreminja(beri: bledi, izginja..).

Rapidografi


Če ostanemo pri Rapidografih, obstajajo različne debeline, za nas so najbolj primerne od 0,3 do 0,5mm. Preden na palico napišemo podatke moramo bambus na mestu, kjer bomo pisali prelakirati z enakim lakom kot bomo kasneje zaščitili celotno palico. To pa zato, ker bambus vpija vlago, črnilo pa vsebuje kar nekaj tekočine in brez lakiranja bi bil rezultat pisanja bolj »packa« kot lep napis. Pred pisanjem je priporočljivo lak nekoliko obrusiti z brusnim papirjem grobosti #1000, da bo črnilo lepše »prijelo«..

Napis na palici



»ZAŠČITA PALICE«


Kot sem že prej omenil, bambus močno vpija vlago in ga moramo zato zaščititi. Obstajata dva osnovna načina zaščite. Lakiranje in impregnacija. V prvem primeru je bambus zaščiten samo površinsko, v drugem pa je prepojen z zaščitnim sredstvom. Zagovorniki lakiranih palic trdijo, da se na ta način akcija palice ohrani nespremenjena. Impregnacija res nekoliko spremeni, otrdi akcijo palice in poveča težo, vendar je bambus v tem primeru bolje zaščiten kot lakiran. Zelo znane impregnirane palice so Orvisove cepljenke. Postopek impregnacije je za povprečnega »hobby« izdelovalca prezapleten, da bi se ga lotil sam, zato velika večina ljubiteljskih izdelovalcev svoje palice lakira ali pa jih zaščiti z oljem ali voskom. Zadnja dva načina sta hitra in enostavna, vendar je po mojem mnenju zaščita prej slaba kot dobra. Slabost je tudi v tem, da je potrebno zaščito vsake toliko, vsakih nekaj ribolovov na novo nanesti.

Lakiranje je najbolj enostaven in v okviru možnosti povprečnega ljubiteljskega izdelovalca najboljši način zaščite palice. Lakov je veliko vrst, niso pa vsi primerni za naš namen. Zaradi krhkosti se moramo izogibati lakov na »nitro« bazi. Lak za čolne ali poliuretanski lak sta najbolj primerna za zaščito palice. Oba sta elastična, odporna na vremenske vplive, vlago in UV žarke. Osebno uporabljam poliuretanski lak, enokomponenten, znamke Krautol. Lahko ga dobite v večini trgovin z barvami in laki v Sloveniji. Skupaj z lakom kupimo tudi originalno razredčilo.

Laki, zaščitno olje in vosek


Kako bomo lak nanesli na palico obstaja več načinov. Potapljanje palice v lak, brizganje in nanašanje s čopičem. Najbolj enostaven način je »potapljanje«: v cev, ki jo na enem koncu zamašimo, dolžine 1 – 1,5m(odvisno od dolžine palice) in premera ~50mm nalijemo razredčen lak. Palico potopimo v lak in jo zelo počasi izvlečemo iz cevi. Hitrost mora biti res zelo počasna - nekaj centimetrov na minuto. Tako bo lak odtekel z obročkov in se ne bo nabiral v obliki kapljic na palici. Ko palico izvlečemo jo moramo postaviti v vodoraven položaj in jo še 15 – 20 minut počasi vrteti okoli osi. Po 24urah postopek ponovimo. Nanosov laka naj bo 4-6, odvisno od tega koliko smo razredčili lak. Bolje je lak razredčiti v razmerju 60:40(lak : razredčilo) in palico premazati vsaj šestkrat kot jo zaščititi z nerazredčenim lakom v enem ali dveh slojih.,

Lakiranje palice s čopičem

Skica lakiranja s potapljanjem palice v lak



Lakiranje z brizganjem je rezervirano bolj za »profesionalce«. Cena aparata ni zanemarljiva, ob lakiranju gre veliko laka v izgubo, prostor, kjer lakiramo mora imeti urejeno prezračevanje in nenazadnje sama tehnika brizganja je dokaj zahtevna.

Lakiranje s čopičem je najcenejše, saj potrebujemo od pribora le dober čopič. Kvaliteten, ploščat čopič širine ~10mm s finimi dlačicami iz umetne snovi stane v trgovinah z umetniškimi potrebščinami približno 1000sit. Tehnika lakiranja s čopičem pa ni tako enostavna, za dober končni rezultat je potrebno kar nekaj vaje, ki jo pri prvi palici sigurno še ne bomo osvojili v celoti.
Sam postopek poteka po naslednjem vrstnem redu: z razredčenim lakom najprej prelakiramo samo navoje sukanca, v 24 urah premažemo dvakrat ali trikrat. Koliko premazov bomo dali na navoje je odvisno od debeline sukanca. Če smo uporabili zelo tanko svilo zadostuje že en premaz, za debelejši najlonski sukanec pa dva ali tri. Po vsakem premazu moramo palico postaviti na podstavek v vodoraven položaj, kjer jo še 15 – 20 minut vrtimo okoli osi.
Pri lakiranju cele palice je zelo važno, da je lak močno razredčen. Z dolgimi potegi s čopičem, ki naj segajo od obročka do obročka enakomerno nanesemo lak na vseh šest ploskev. Zaradi šestkotne oblike lak zelo rad steče preko robov. Posledica tega je neenakomeren sloj laka na ploskvi. Pri lakiranju moramo paziti, da do tega ne pride. Po nanosu laka sledi vrtenje okoli osi v vodoravnem položaju vsaj dvajset minut. V intervalu 24 ur nanesemo tri do štiri premaze laka.
Ko se je zadnji premaz posušil, palico obesimo v vertikalnem položaju, kjer jo pustimo dva do tri tedne, da se lak dokončno posuši.

Lakirane površine podrobno pregledamo in če odkrijemo neravnosti ali kapljice laka, ki so se zasušile ob obročkih postopamo na naslednji način: z vodo brusnim papirjem grobosti 1000 – 1200 obrusimo neravnosti. Palico nato s polirno pasto, ki se uporablja za poliranje laka na avtomobilskih karoserijah spoliramo do visokega sijaja. Uporabimo različne paste, od začetne grobe do končne fine, ki vsebuje tudi zaščitni vosek.

Polirne paste


Palica je tako končana in pripravljena za preizkus na vodi. Preden pa se k vodi odpravimo moramo poskrbeti še za zaščito palice med transportom. Če smo vešči šivanja, si etui iz bombažnega blaga lahko izdelamo sami. Etui mora biti razdeljen v več »prekatov«, za vsak del palice posebej. To preprečuje drgnjenje delov palice med seboj in s tem poškodovanje laka.
Zaščitno cev lahko kupimo ali pa si jo izdelamo sami iz aluminijaste ali plastične cevi. Zelo lepe so zaščitne cevi šest kotnega preseka izdelane iz trdega lesa. Cevi »oblečene« v usnje sodijo v sam vrh zaščitnih cevi in so sicer res zelo lepe, vendar na žalost zelo drage.

Zaščitne cevi

Končana dvodelna cepljenka

Končana tridelna cepljenka



Za konec serije člankov o izdelavi cepljenk bi rad napisal še nekaj priporočil, kako moramo za cepljenko skrbeti, kako jo pravilno uporabljamo in kaj z njo ne smemo početi.

- Ko s palico ne lovimo, jo moramo hraniti v stanovanjskem delu hiše. Sobna temperatura in vlaga okrog 50% sta za hrambo cepljenke optimalna. Garaže ali vlažne kleti za hrambo niso primerne.
- Palico moramo hraniti v vertikalnem položaju. Nikoli je ne smemo za daljše obdobje pustiti prislonjeno ob steno, ker se bo v tem primeru pod lastno težo ukrivila. Idealno je sestavljeno palico za obroček na špici obesiti na žebelj. Ponavadi naša stanovanja nimajo dovolj visokih stropov, zato vsak del palice obesimo posebej.
- Etui in zaščitno cev uporabljamo samo med transportom, da bi palico pustili za daljše obdobje v cevi ni priporočljivo.
- Preden palico sestavimo moramo preveriti, če so spoji čisti. Zrnca mivke ali kakšne druge nesnage lahko trajno poškodujejo spoj.
- Pri utrujanju ribe palice ne smemo držati vertikalno, tako bi bila špica preveč obremenjena. Primeren kot držanja palice pri utrujanju je ~45°. Tako bo »delala« cela palica in obremenitev bo bolj enakomerno razporejena.
- Med utrujanjem večje ribe palico izmenično obračamo, nekaj časa z obročki navzdol, nato nekaj časa z obročki navzgor,.itn… Tako preprečimo enostransko preobremenitev palice.
- Če smo muho zapeli ob vejo ali drevo, nikakor ne smemo poskušati »situacije« rešiti s palico. S potezanjem vrvice, ne da bi obremenili palico rešimo muho…ali pa pretrgamo predvrvico.
- Pri razstavljanju palice ne smemo spoja torzijsko obremeniti, ne smemo vrteti spodnjega proti zgornjemu delu. Paziti moramo tudi, da palico razstavljamo na mestu, kjer imamo dovolj prostora za to.
- Če na palici nimamo vgrajenega obročka za zatikanje muh, nikakor ni priporočljivo za to uporabiti plutovinastega ročaja.
- Po končanem ribolovu palico s suho krpo prebrišemo, jo spravimo v etui in zaščitno cev. Po prihodu domov jo takoj vzamemo iz cevi, jo še enkrat obrišemo s suho krpo in obesimo. Tam bo počakala do naslednjega ribolova.
- Občasno, obvezno pa po končani ribolovni sezoni palico pregledamo. Če odkrijemo poškodbe laka, moramo ta mesta s čopičem ponovno zaščititi. Seveda to velja za manjše poškodbe. Če je poškodba večja, je popravilo zahtevnejše. Odstraniti je treba obročke, s palice očistiti star lak, ponovno pritrditi obročke in ponovno lakirati.

Cepljenka je lesena, les pa se s spreminjanjem temperature in vlage neprestano krči in razteza,…skoraj kot živo bitje. Zato imamo ljubitelji teh, za nekatere starinskih ribiških palic včasih težave, ko začnemo pogovor o naši najljubši temi… o cepljenkah govorimo skoraj kot o živih bitjih…

Želim vam Dober prijem s cepljenko v roki.

Radivoj Šavli
 

   
Radivoj Šavli in Martha Marie

Copyright © 2005 www.josko.org

Nazaj na SEDMI DEL

Nazaj

Obiščite našega pokrovitelja