|
Za
lepljenje lahko rečem, da je operacija, ki je hkrati zahtevna
in »umazana«, po svoje pa je tudi zanimiva. Ko so letvice
enkrat zlepljene, je palica že »podobna« pravi palici. Sedaj
lahko vidimo kaj pravzaprav pomenijo številke na načrtu – kako
se palica pri obremenitvi upogiba. Običajno se za to uporablja
izraz »akcija palice«. Pa lepo po vrsti…..
Glavna
stvar pri lepljenju je seveda lepilo. Včasih so bila lepila
naravna, izdelana iz živalskih kož in kosti. Taka lepila niso
bila preveč kvalitetna. Zato se je veliko palic po nekaj letih
uporabe rado »razlepilo«. V današnjih časih, ko imamo na voljo
veliko vrst kvalitetnih lepil tega problema ni (ali pa ga vsaj
ne bi smelo biti)…
Različna lepila, v sredini UHU
Endfest 300
Osebno
sem preizkusil tri vrste lepil: poliuretansko, epoksidno in belo
lepilo za les. Belo, vodoodporno lepilo je enokomponentno in
je zaradi tega za uporabo dokaj enostavno. Poliuretansko in
epoksidno sta dvokomponentni lepili in sta za uporabo
zahtevnejši. Vsako od teh lepil ima svoje prednosti in slabosti,
za katero se bomo odločili pa je manj pomembno. Vsa tri našteta
so visoko kvalitetna lepila in bojazni, da bi se palica
razlepila ni.
Vseeno
pa bi na prvo mesto postavil epoksidno lepilo nemškega
proizvajalca UHU – Endfest300. Lepilo je dvokomponentno, mešamo
ga v razmerju 1:1, čas uporabe pri sobni temperaturi je 2uri.
Končno trdnost doseže pri sobni temperaturi po 12 urah. Dobra
lastnost tega lepila je sorazmerno dolg čas uporabe preden
lepilo »prime«. Ena ura je za lepljenje palice z dvema vrhoma
skoraj premalo, če pa gre kaj narobe, je še dodatna ura, ki nam
ostane zelo dobrodošla.
Vrstni
red lepljenja:
-
Pravilno razvrščene letvice sestavimo v »palico« in jih vsakih
deset centimetrov prelepimo s papirnatim lepilnim trakom.
Letvice prelepljene z lepilnim
trakom
- Z
žiletko ali rezilom Olfa noža lepilni trak med letvicama 1 in 2
prerežemo.
Z žiletko prerežemo lepilni trak
-
Letvice odpremo »kot knjigo«
Odprt "blank"
- S
čopičem ali z zobno ščetko po notranji strani premažemo letvice
z lepilom. Bolje, da nanesemo nekoliko več lepila kot pa
premalo. Odvečno lepilo se bo samo iztisnilo pri povezovanju.
S ščetko namažemo letvice
- S
pomočjo naprave za povezovanje letvic (binderja) letvice
povežemo. Važno je, da to storimo dvakrat, prvič s povijanjem v
eno smer, drugič v drugo smer. S tem preprečimo, da bi se
letvice spiralno zasukale. Če nimamo binderja lahko povezovanje
letvic opravimo tudi ročno. Pazimo, da je nit s katero
povezujemo enakomerno napeta ves čas povezovanja.
Povezovanje letvic z "binderjem"
- Na
ravni površini palice »porolamo« s pomočjo dveh deščic ali pa z
golimi dlanmi. S tem odstranimo odvečno lepilo, ki se je med
povezovanjem iztisnilo izmed letvic in palice tudi nekoliko
poravnamo. Ravnost je pri cepljenkah poseben problem, zato
poskušamo še sveže zlepljeno palico čimbolj poravnati. Ko je
lepilo še »mehko« je to sorazmerno enostavno, ko se enkrat strdi
pa je ravnanje palice čisto druga zgodba.
"Rolanje" palice
Na koncu
na eno stran palice uvežemo zanko. Na špicah je bolje to storiti
na debelejšem koncu, pri ročajnem delu pa je vseeno. Palice
obesimo na prej pripravljenem mestu, kjer se bodo naslednjih
nekaj dni sušile. Prostor, kjer sušimo palice ne sme biti
hladnejši od 20°C. Čeprav je na lepilu naveden čas strjevanja 12
ur, je bolje počakati tri do štiri dni preden nadaljujemo z
delom.
Povezane palice
Naslednjič: Čiščenje blanka, pritrditev
kovinskih spojev, izdelava ročaja in držala kolesca
|
