|
Kot sem že v tretjem delu napisal, letvice
povežemo z bombažno vrvico. Ne smemo uporabiti najlonske vrvice,
ker bi se v peči stopila! Letvice lahko povežemo ročno ali pa
uporabimo posebno napravo – »Binder«. Prednost povezovanja z »binderjem«
je v tem, da so letvice povezane z bolj enakomerno silo, in so
po toplotni obdelavi bolj ravne.
Priprava za povezovanje letvic
Namen toplotne obdelave pri izdelavi cepljenke
je izsušitev bambusa. Pri tem seveda ne gre za kaljenje kot je
zapisano v eni od slovenskih ribiških knjig. Pri kaljenu jekla
pride do spremembe strukture materiala, pri sušenju bambusa tega
ni.
Bambus sušimo v peči. Biti mora dovolj dolga, da
vanjo spravimo povezane letvice. Za večdelne palice, kjer so
posamezni deli dolgi do 60cm lahko uporabimo kar pečico
štedilnika. Za enodelne, dvodelne in tridelne palice pa
potrebujemo precej večjo/daljšo peč. Nekje sem prebral, da je
zelo primerna električna peč za peko pic…. Saj, da je primerna
verjetno ni sporno,…bolj je problem prepričati »picerista«, da
ti namesto pice speče bambus…!!!
Peč si lahko izdelamo sami, obstaja več tipov.
Od zelo »kompliciranih« do zelo enostavnih.
Najbolj enostavna je železna cev, dolžine
150cm, premera 5/6cm. Bambus vtaknemo v cev, z dvema lesenima
čepoma cev zamašimo. Eden od čepov mora imeti izvrtino, ki
omogoča »uhajanje« zraka. Cev obesimo v vodoravni legi pod strop
in jo segrevamo s plinskim gorilnikom. Enakomerno segrevamo
celotno dolžino. Pri tem načinu sušenja ni kontrole temperature,
dela se po občutku. Edini pokazatelj je zrak, para, ki uhaja
skozi izvrtino v čepu. Na prvi pogled je tako sušenje
»primitivno«, vendar ga uporablja kar nekaj »rodmakerjev«, ki
nočejo niti slišati za moderne električne peči z vsemi možnimi
kontrolami.
Peč s segrevanjem s plinsko jeklenko je tudi še
kar enostavna za izdelavo, spada pa med bolj nevarne . Na
plinsko jeklenko pritrdimo gorilnik, ki ima obliko dolge
cevi.Vsake dva cm je majhna luknjica za izhod plina. Dolžina je
enaka dolžini peči. Sama peč je železna cev, na zgornji strani
oboda zaščitena s stekleno volno. Premer je 10 – 12cm, dolžina
od 1,5 do 2metra. Odvisno za kako dolge palice jo mislimo
uporabljati….. Postavimo jo vodoravno na primerno stojalo,
podstavimo jeklenko z gorilnikom in….to je to. Temperaturo
kontroliramo s termometrom, ki se lahko nahaja v peči ali pa s
termometrom s sondo. Za ta primer moramo na obodu peči zvrtati
luknjo za sondo.
Najboljša, predvsem pa najbolj enostavna za
uporabo je prav električna peč z vgrajenimi ventilatorji za
kroženje zraka. Dva ali trije termometri natančno kontrolirajo
temperaturo in ustrezno prilagajajo dejavnost grelnih spiral.
Taka peč zna biti kar draga, tudi če si jo izdelamo sami.
Skica enostavne peči za sušenje
bambusa
Peč, ki jo uporabljam sam je poceni in
enostavna. Po načrtu Franka Neunemann-a sem jo izdelal v nekaj
urah. Na skici in fotografijah je lepo razvidna konstrukcija in
uporaba take peči. »Izvor« toplote je močan fen, ki se ponavadi
uporablja za odstranjevanje stare barve. Ta predstavlja večino
stroška peči. Temperaturo kontroliramo s termometrom s sondo ali
z vgrajenim termometrom.
  
Peč z oblogo iz steklenih vlaken -
na desni sliki fen za odstranjevanje barve
Glede samega postopka toplotne obdelave so bila
mnenja vedno deljena. Dva dejavnika – temperatura in čas sušenja
sta zelo važna. Kakor za koga…… Eni prisegajo na sušenje pri
temperaturi 200°C kratkih 7- 10 minut, drugi na temperaturo pod
100°C in čas skoraj dve uri. Jaz se držim »zlate sredine« in
napotkov F.Neunemann-a: temperatura 180°C in čas 15 – 30minut.
Daljši kot je čas, bolj bo bambus potemnel in obratno, če želimo
svetlorumeno palico »pečemo« manj časa, ne pa manj kot 15minut.
Termometer v cevi
Slabost Neunemann-ove peči je v tem, da je težko
ohranjati konstantno temperaturo po celotni višini peči. Z
vklapljanjem/izklapljanjem fena in pridvigovanjem zgornjega
pokrova uravnavamo temperaturo. Brez tega bi se zelo vroč zrak
nabral pod pokrovom in bambus bi lahko zagorel. Med sušenjem
moramo bambus vsaj enkrat obrniti prav zaradi tega razloga.
Na koncu naj omenim še toplotno obdelavo, kjer
peči sploh ne potrebujemo. To je takoimenovan »FLAMING«.
Bambusno palico, še preden smo jo razcepili ožgemo s plamenom iz
plinskega gorilnika. Lahko se malo igramo in na bambus rišemo
vzorce ali pa ga enakomerno ožgemo. Zelo zanimive so palice s
»tiger strip« vzorcem. Svetli in temni deli bambusa se
izmenjujejo po celotni palici. Če palico zelo »narahlo« ožgemo s
plamenom, to ne zadostuje. Bambus še vedno vsebuje preveč vlage
in palica bi bila težka in premehka. Po razcepljenju, oblanju in
povezovanju jo še dodatno posušimo v peči.
"Primerjava ožganih in palic sušenih
v peči"
Naslednjič: »Obdelava letvic na končne mere«
|
