|
V pomoč pri pregledu in določanju prave ribje
prehrane vam bodo tudi skice. Opisujem osnovne značilnosti
žuželk tako, da jih boste lažje določili. Najpomembneje je
poznati življenjski ciklus žuželk. Barv ne bom opisoval, saj so
od vode do vode drugačne, razen v izjemnih primerih. Barvo torej
določite sami.
Enodnevnice
V prvih mesecih muharske sezone nas bo v glavnem
zanimal njihov nerazviti stadij, ličinke. Te živijo pod vodno
gladino. Prepoznali jih boste po kratkih tipalkah na glavi,
treh parih nog, telesu, ki ima 10 vidnih segmentov in dva ali tri dolge repke. Na vrhu oprsja imajo zametke krilc. Ti
postajajo vedno bolj opazni, čim bolj ličinka raste in se
razvija.
Levijo se skozi vse obdobje rasti, vse dokler ne
dozorijo, to je v letu ali dveh, nato pa z dna odplavajo s
trzajočimi gibi zadka proti površini. Na površini se prvič
levijo v odraslo obliko in zato jim muharji pravijo kar levinke.
Od popolnoma razvitih sorodnic jih boste razlikovali po
temnejših kosmatih krilcih in nerodnem letu. Zadnjo, dokončno
levitev nedorasla oblika žuželk pričaka naslednji dan ali,
odvisno od zunanje temperatur, še kak dan kasneje. Takrat se iz
že odrasle oblike ponovno levi v še lepšo, lahko bi rekli
dokončno obliko enodnevnice, ki ji pravimo prelka.
Za vsakega
muharja, ki je maja doživel množično rajanje prelk nad vodno
površino in obenem evforijo lačnih postrvi, bo ta ostala za
vedno zapisana v spomin kot najlepša in najatraktivnejša med
vsemi žuželkami.
Foto: Dare Ržen
Še zadnji stadij morate poznati: po enodnevnem
rajanju oplojene samičke polagajo jajčeca pod vodno gladino,
kjer nato tudi poginejo. Takrat jih imenujemo upehanke.
Ko boste videli na vodni površini žuželke, ki
vas z navzgor obrnjenimi krilci spomnijo na male jadrnice, boste
vedeli: to so odrasle enodnevnice.
Več o
enodnevnicah ... klikni
Vrbnice ( prodnice ali kamenjarke )
Pogosti so nedorasli osebki pod vodno gladino,
ti nas posebno zanimajo v marcu in aprilu. Ponekod se tako
zgodaj sicer pojavijo številne najmanjše predstavnice tega rodu,
resnice, ki jo postrvi z veseljem pobirajo zaradi pomanjkanja
druge zračne hrane.
Ličinke kamenjark so po obliki in na pogled zelo
podobne ličinkam enodnnevnic. Glavna razlika je velikost. Njihovi
večji predstavniki so znatno večji od ličink enodnevnic, saj
dosežejo tudi pet centimetrov dolžine. Razlikovali jih boste
tudi po dveh zametkih krilc na oprsju. Telo je prav tako
sestavljeno iz 9 ali 12 segmentov, le da nimajo ob strani malih
škrg - trahej, tako kot enodnevnice.
Razlika je tudi v levitvi.
Enodnevnice se s plavanjem odpravijo proti površini, kjer se
prvič levijo, kamenjarke pa preprosto po dnu prilezejo na suho,
kjer se potem levijo v svojo odraslo obliko. Prav zaradi te podobnosti z ličinkami
enodnevnic lahko med lovom s pridom uporabljate posnetke večjih
ličink enodnevnic, kot dobre posnetke kamenjark.
Več o
vrbnicah... klikni
Mladoletnice
( ločnice ali šaši )
Le kdo še ne pozna manjših ali večjih
predstavnikov te vrste žuželk? O njih in lovu z njimi bi znal
spisati romane.
Nedorasle osebke ločnic najdemo pod vodno
površino v stadiju ličinke ali pupe. Mnoge ličinke si naredijo
iz gradiva, ki ga najdejo v okolici male, valju podobne hišice. Med rastjo jih
nadgrajujejo, manjši del pa zadaj sam odpade. Poleg teh imamo še
drugo obliko, prosto živeče primerke ločnic. Njihov predstavnik
je na skici in spada v rod Hydropsyche. Predstavniki tega rodu
si delajo med podvodnim rastjem in kamenjem drobne mrežice, v
katere lovijo hrano.
Ko pride čas, se zabubijo. Tiste, ki živijo v
tulcih, jih zaprejo, prostoživeče pa si naredijo kokon iz
lepljivega gradiva, ki ga drugače uporabljajo za izdelavo
mrežic. Iz bube se čez nekaj časa izleže že skoraj popolnoma
razvita in odrasla žuželka. Ta priplava proti površini,si posuši krilca
in se spremeni v znano obliko odrasle ločnice.
Prepoznamo jo po dveh dolgih antenah na glavi,
treh parih nog in dveh parih kosmatih krilc, ki so zložena ob
telesu , kot narobe obrnjen V.
Več o mladoletnicah klikni
Dvokrilci
Kot že ime pove, sem spadajo vse vrste žuželk,
ki imajo en par krilc. Teh pa ni malo.
Zato se delijo na tiste, ki so v življenjskem ciklu vezane na
vodo, in tiste, ki to niso. Obe vrsti sta kljub razlikam majhen,
a slasten zalogaj prenekateri ribi. Razvoj dvokrilcev,
vezanih na vodo, (komarji) se vedno odvija v počasi tekočih ali stoječih
vodah. Tam jih je večina že srečala, le vedeli niste, da so
dvokrilci. Spomnite se malih, trzajočih in nekaj milimetrov
dolgih črvičkov. Od tu tudi njihovo ime: trzači. Spadajo v
nerazvito obliko dvokrilcev. V mirnih vodah, posebno v ribnikih
in jezerih, so te male ličinke včasih glavna hrana rib. Tudi
v hladnih mescih je tako. Preden dozorijo in se zabubijo, so vse
ličinke podobne različno obarvanim črvičkom, potem jim v
prednjem delu nabrekne oprsje, ki ga prej brez povečav sploh
nismo opazili. Obenem se zabubijo. Značilnost malih bub
dvokrilcev je bel šopek dlačic na glavi. To je pomembno zaradi
pravilnosti posnetka in prepoznavanja v vodi. Bube so različnih
barv, prav tako kot ličinke. Voda nosi bube naokoli in so
raztresene, odvisno od faze razvoja, od dna vodotoka do
površine, kjer se čez nekaj dni izležejo iz njih odrasle žuželke.
Tako so v tem delu svojega razvoja prepuščene na milost
in nemilost lačnim ribam. Vsaj nekaj posnetkov ličink in bub
različnih barv nosite v teh hladnih dneh s seboj v muharski
škatlici. Ne bo vam žal.
Postranice
Foto: Denis Obad
Ta mali vodni rakec je na jedilniku rib vse
leto, posebno v hladnejših mesecih, ko v vodi primanjkuje ostale
hrane. Pretežno se zadržuje pri dnu vodotokov, rad pa se skriva
v vodni travi. Tam se v glavnem tudi prehranjuje z ostanki
odmrlih rastlin. Zlahka jih boste spoznali po značilni zgradbi
telesa. So sploščeni po obeh straneh telesa in rahlo izbočeni po
hrbtu. Značilne so tudi nogice in antene na obeh straneh
spodnjega dela telesa. Ponavadi so sivkaste, olivno sivkaste ali
krem barve. Spomladi in včasih preko poletja pa se med parjenjem
obarvajo oranžno, roza ali rdeče. Ribe si drugače obarvane
postranice prav rade izberejo za hrano. Velikost teh rakcev se
razlikuje od vrste do vrste. Manjši merijo komaj 6 mm, večji pa
celo 25mm. Posnetkov je verjetno toliko, kot je vezalcev, v vaši
škatlici naj jih bo vsaj nekaj v različnih barvah in velikostih.
O ostali ribji hrani
Foto: Gregor Križnik
Lačnim ribam je poleg različnih vrst žuželk v
vodi vedno na razpolago tudi veliko druge hrane. Ker so izvrstne
plenilke, jim v vodi le redko katera živalca pobegne. Če hočejo
preživeti, se morajo stalno prilagajati razmeram, ki jim jih
določa mati narava. Tako morajo zaužiti pozimi marsikaj, česar
sicer ne bi niti pogledale. Če zadeva ni užitna, tako kot naša
muha na trnku, jo preprosto izpljunejo. Veliko postrvi se pozimi
preusmeri na drugo vrsto hrane. Ob pregledu želodca
spomladanskih postrvi boste naleteli na kopico vodnih polžkov in
hroščkov, ličink kačjih pastirjev, našli boste tudi pijavke,
male kaplje in pisance ter vodne črvičke in podobno.
|
