Ujemi in spusti  
 

Vladimir Mikec

 

Zakaj ujeti in spustiti?

Če še niste eden od muharjev, ki vsaj občasno uporablja ta način ribolova, naj navedem nekaj dobrih razlogov zakaj naj bi tudi vi stopili med pristaše le tega.

·        Če bomo spustili ribo ji ne bomo omogočili samo nadaljnjega življenja, temveč tudi reprodukcijo, kar pomeni za nas boljši ribolov na tem območju v nadaljnjih sezonah.

·        Še boljši razlog je, da s tem ohranjamo populacijo rib za zanamce, moje in vaše otroke, vnuke, pravnuke.

Še na nekaj bi opozoril: reke so zaradi onesnaženja in nevestnega in nehumanega obnašanja posameznikov vedno bolj prazne in v določenem trenutku se bo zgodilo, da bomo prestopili mejo, ki še zadostuje posamezni vrsti za obnavljanje populacije, v našem primeru ribje! Žal je ponekod že sedaj prisoten črni scenarij naših voda. K temu so delno pripomogli kormorani takšne in drugačne vrste. Prve poznamo, o drugih iz naših vrst pa se bolj malo govori. Nekateri jim rečejo tudi mesarji, znani pa so po tem, da avtomobile parkirajo kar najbližje vodi in polnijo prtljažnike z ribami...

Populacijo nekaterih vrst najbolj ogroženih rib v hudo prizadetih vodotokih vzdržujejo samo še ribiške družine z umetnim vlaganjem odraslih primerkov in zaroda. Kako dolgo bo zadostoval ta nenaravni poseg, da se ne zruši naravno ravnovesje?

Z odprtjem meja EU se je pojavil dodaten problem. Povečal se je pritisk ribičev iz drugih držav EU na naše najlepše in najbolj ohranjene reke, s tem pa se je posredno povečal tudi pritisk na obstoječo populacijo rib. Mogoče bo potrebno na naših vodnih biserih počasi razmišljati o omejitvi števila ribolovnih dni na ribiča?! V tujini ta način omejevanja uporabljajo že dolgo časa, s tem pa ščitijo ogrožene vodotoke pred izlovom.

 

 Ujemi in pravilno spusti

 

Ribo spustiti ni vse. Zavedati se morate, da bo riba, če ste jo spustili v zelo slabem stanju poginila in bo smisel vaše odločitve ter postopka izničen. Ribe poginejo zaradi stresa, ki ga riba doživi zaradi utrujanja. Čim daljše je utrujanje, tem večji je stres. Deloma zaradi vzrokov,ki nastanejo med utrujanjem, eden od njih je pomanjkanje kisika, se v mišicah ribe sprošča mlečna kislina, ki negativno vpliva na delovanje celotnega mišičnega sistema. Seveda tudi srčne mišice.

Drugi vzrok so poškodbe zaradi rokovanja z ribo ali poškodbe zaradi trnkov. Najhujše poškodbe nastanejo, ko se trnek zadre v ribje škrge ali celo v notranja prebavila ribe. Te poškodbe so ponavadi smrtne. V takšnih slučajih je bolje ribo vzeti kot jo pustiti, da nekje v mukah pogine. Tudi če ribo vzamete zaradi poškodbe, naj bo eksekucija takojšnja in čim manj boleča.

V nadaljevanju nekaj pomembnih  navodil, da bodo rezultati preživetja ob izpustitvi ribe čim boljši.

 

·        Predvsem, obvezno uporabljajte trnke brez zalusti . Uporaba takšnih trnkov v marsičem olajša osvobajanje  zapete ribe.

·        Če se odločite ribo spustiti brez dodatne fotografiranje, poskušajte to storiti že v vodi, brez da bi se ribe dotaknili. Ponavadi bo zadosti da samo popustite pritisk na najlonu, ki je povezan s  trnkom ( ki je brez zalusti). Uporaba manjšega peana ali kleščic, če trnek noče ven, bo v izdatno pomoč pri tem.

·        Če nameravamo ribo prijeti, ponavadi zaradi slikanja, si obvezno predhodno zmočimo roke. Razlika med našo temperaturo in mrzlokrvno ribjo je prevelika. Plast vode na naših rokah bo ohranila tudi ribjo sluz, ki služi kot zaščita ribi pred vplivi okolja.

·        Če se že odločamo za fotografiranje, nekateri pač prisegajo na malo modificirano način ujemi in spusti ribolova in sicer : UJEMI za zabavo, FOTOGRAFIRAJ za spomin in SPUSTI za prihodnost. Temu ne gre oporekati, če se držite nekaterih za ribo pomembnih varnostnih pravil. Te so: pripravite opremo za slikanje, preden potegnete ribo iz vode. Čas ki ga lahko riba preživi izven vode, preden se ji začnejo sušiti škržni lističi, je približno 30 sekund. Vsi vemo, kaj škrge pomenijo za ribo. Ko ribo dvigujemo iz vode, ji telo podložimo z eno roko, ker drugače, posebno pri težjih ribah, prihaja do poškodb notranjih organov. Slikanje naj bo hitro, nato pa ribo podržite v vodi toliko časa, da si opomore in sama odplava. Seveda se moramo zavedati, da čim nižje so temperature, toliko več časa imamo za rokovanje z ribo izven vode in seveda obratno, čim višje so hitreje jo moramo vrniti nazaj v vodo.

·        Če je riba globlje zapeta naj vam ne bo žal trnka / muhe in nekaj centimetrov najlona. Odrežite kakih 20 - 30 cm najlona nad trnkom, nikar pa ne mesarite po ribjem gobčku. Po raziskavah, ki so jih naredili po svetu, bo na takšen način 70 % rib preživelo. Najlon odrežite, ne odtrgajte: če boste nasilno vlekli vrvico, boste prav tako naredili škodo.

·        Uporabljajte dovolj močne predvrvice, primerne velikosti rib, ki jih nameravate loviti tako, da ne bo prihajalo do preobremenjevanja  pri dolgotrajnem nepotrebnem utrujanju. Danes obstaja dovolj sodobnih, močnih že skoraj nevidnih najlonov, ki vam bodo pri tem v pomoč. Se pravi, ribo čim hitreje k sebi, če jo nameravate spustiti.

·        Ob ponovnem vračanju v vodo obvezno podržite ribo za nekaj čas na predelu, kjer se v vodi tvori večja količina kisika, da si opomore in lahko sama odplava. Če takega predela ni (stoječa voda), poskušajte s tem, da jo držite pri korenu repa in jo premikajte naprej in nazaj. Ko bo pokazala prve znake, da bi rada odplavala, jo spustite.

·        Če boste pri muharjenju uporabljali podmetalko, v nekaterih delih kot so to brzice, je skoraj bolj priporočljiva kot dolgotrajno utrujanje zapete ribe, vam priporočam uporabo novejših podmetalk iz mehkega pletenega kevlarja. So sicer nekoliko dražje, toda nimajo nepotrebnih vozličkov in trdih robov, ki  drugače ogulijo mehko ribjo povrhnjico - sluz, ki jih ščiti pred zunanjimi negativnimi vplivi.

 

Lep pozdrav in U & S

Miki

Nazaj

Obiščite našega pokrovitelja