|
Zakaj ujeti in spustiti?
Če še niste eden od muharjev, ki vsaj občasno uporablja ta način
ribolova, naj navedem nekaj dobrih razlogov zakaj naj bi tudi vi stopili
med pristaše le tega.
·
Če bomo spustili ribo ji ne
bomo omogočili samo nadaljnjega življenja, temveč tudi reprodukcijo, kar
pomeni za nas boljši ribolov na tem območju v nadaljnjih sezonah.
·
Še boljši razlog je, da s tem
ohranjamo populacijo rib za zanamce, moje in vaše otroke, vnuke,
pravnuke.
Še na nekaj bi opozoril: reke so zaradi onesnaženja in nevestnega in
nehumanega obnašanja posameznikov vedno bolj prazne in v določenem
trenutku se bo zgodilo, da bomo prestopili mejo, ki še zadostuje
posamezni vrsti za obnavljanje populacije, v našem primeru ribje! Žal je
ponekod že sedaj prisoten črni scenarij naših voda. K temu so delno
pripomogli kormorani takšne in drugačne vrste. Prve poznamo, o drugih iz
naših vrst pa se bolj malo govori. Nekateri jim rečejo tudi mesarji,
znani pa so po tem, da avtomobile parkirajo kar najbližje vodi in
polnijo prtljažnike z ribami...
Populacijo nekaterih vrst najbolj ogroženih rib v hudo prizadetih
vodotokih vzdržujejo samo še ribiške družine z umetnim vlaganjem
odraslih primerkov in zaroda. Kako dolgo bo zadostoval ta nenaravni
poseg, da se ne zruši naravno ravnovesje?
Z
odprtjem meja EU se je pojavil dodaten problem. Povečal se je pritisk
ribičev iz drugih držav EU na naše najlepše in najbolj ohranjene reke, s
tem pa se je posredno povečal tudi pritisk na obstoječo populacijo rib.
Mogoče bo potrebno na naših vodnih biserih počasi razmišljati o omejitvi
števila ribolovnih dni na ribiča?! V tujini ta način omejevanja
uporabljajo že dolgo časa, s tem pa ščitijo ogrožene vodotoke pred
izlovom.
Ujemi
in pravilno spusti
Ribo spustiti ni vse. Zavedati se morate, da bo riba, če ste jo spustili
v zelo slabem stanju poginila in bo smisel vaše odločitve ter postopka
izničen. Ribe poginejo zaradi stresa, ki ga riba doživi zaradi
utrujanja. Čim daljše je utrujanje, tem večji je stres. Deloma zaradi
vzrokov,ki nastanejo med utrujanjem, eden od njih je pomanjkanje kisika,
se v mišicah ribe sprošča mlečna kislina, ki negativno vpliva na
delovanje celotnega mišičnega sistema. Seveda tudi srčne mišice.
Drugi vzrok so poškodbe zaradi rokovanja z ribo ali poškodbe zaradi
trnkov. Najhujše poškodbe nastanejo, ko se trnek zadre v ribje škrge ali
celo v notranja prebavila ribe. Te poškodbe so ponavadi smrtne. V
takšnih slučajih je bolje ribo vzeti kot jo pustiti, da nekje v mukah
pogine. Tudi če ribo vzamete zaradi poškodbe, naj bo eksekucija
takojšnja in čim manj boleča.
V
nadaljevanju nekaj pomembnih navodil, da bodo rezultati preživetja ob
izpustitvi ribe čim boljši.
·
Predvsem, obvezno uporabljajte
trnke brez zalusti . Uporaba takšnih trnkov v marsičem olajša
osvobajanje zapete ribe.
·
Če se odločite ribo spustiti
brez dodatne fotografiranje, poskušajte to storiti že v vodi, brez da bi
se ribe dotaknili. Ponavadi bo zadosti da samo popustite pritisk na
najlonu, ki je povezan s trnkom ( ki je brez zalusti). Uporaba manjšega
peana ali kleščic, če trnek noče ven, bo v izdatno pomoč pri tem.
·
Če nameravamo ribo prijeti,
ponavadi zaradi slikanja, si obvezno predhodno zmočimo roke.
Razlika med našo temperaturo in mrzlokrvno ribjo je prevelika. Plast
vode na naših rokah bo ohranila tudi ribjo sluz, ki služi kot zaščita
ribi pred vplivi okolja.
·
Če se že odločamo za
fotografiranje, nekateri pač prisegajo na malo modificirano način ujemi
in spusti ribolova in sicer : UJEMI za zabavo, FOTOGRAFIRAJ
za spomin in SPUSTI za prihodnost. Temu ne gre oporekati, če se
držite nekaterih za ribo pomembnih varnostnih pravil. Te so: pripravite
opremo za slikanje, preden potegnete ribo iz vode. Čas ki ga lahko riba
preživi izven vode, preden se ji začnejo sušiti škržni lističi, je
približno 30 sekund. Vsi vemo, kaj škrge pomenijo za ribo. Ko
ribo dvigujemo iz vode, ji telo podložimo z eno roko, ker drugače,
posebno pri težjih ribah, prihaja do poškodb notranjih organov. Slikanje
naj bo hitro, nato pa ribo podržite v vodi toliko časa, da si opomore in
sama odplava. Seveda se moramo zavedati, da čim nižje so temperature,
toliko več časa imamo za rokovanje z ribo izven vode in seveda obratno,
čim višje so hitreje jo moramo vrniti nazaj v vodo.
·
Če je riba globlje zapeta naj
vam ne bo žal trnka / muhe in nekaj centimetrov najlona. Odrežite kakih
20 - 30 cm najlona nad trnkom, nikar pa ne mesarite po ribjem gobčku. Po
raziskavah, ki so jih naredili po svetu, bo na takšen način 70 % rib
preživelo. Najlon odrežite, ne odtrgajte: če boste nasilno vlekli
vrvico, boste prav tako naredili škodo.
·
Uporabljajte dovolj močne
predvrvice, primerne velikosti rib, ki jih nameravate loviti tako, da ne
bo prihajalo do preobremenjevanja pri dolgotrajnem nepotrebnem
utrujanju. Danes obstaja dovolj sodobnih, močnih že skoraj nevidnih
najlonov, ki vam bodo pri tem v pomoč. Se pravi, ribo čim hitreje k
sebi, če jo nameravate spustiti.
·
Ob ponovnem vračanju v vodo
obvezno podržite ribo za nekaj čas na predelu, kjer se v vodi tvori
večja količina kisika, da si opomore in lahko sama odplava. Če takega
predela ni (stoječa voda), poskušajte s tem, da jo držite pri korenu
repa in jo premikajte naprej in nazaj. Ko bo pokazala prve znake, da bi
rada odplavala, jo spustite.
·
Če boste pri muharjenju
uporabljali podmetalko, v nekaterih delih kot so to brzice, je skoraj
bolj priporočljiva kot dolgotrajno utrujanje zapete ribe, vam priporočam
uporabo novejših podmetalk iz mehkega pletenega kevlarja. So sicer
nekoliko dražje, toda nimajo nepotrebnih vozličkov in trdih robov, ki
drugače ogulijo mehko ribjo povrhnjico - sluz, ki jih ščiti pred
zunanjimi negativnimi vplivi.
Lep pozdrav in
U & S
Miki |
